Okvir sem izklesal, na strune zaigral
življenje riše se, navdih je vse, kar bi imel
besede sprimejo v monolog se smiselno
življenje riše se, navdih je vse kar imam

Gradil bi lahko, a na luni težko
Nič, vedno večja se zdi
In vsak moj je korak daleč, neznan

Ko ura polni se, milijone šteješ
Že veš da jih ne bo dovolj,
Žal mi je, res si nor!

Gradil bi lahko, a na luni težko
Nič, vedno večja se zdi
In vsak moj je korak daleč, neznan
A vseeno živim, brez milijonov zaspim
V glavi vedno bogat, ko pesmi dajem pečat

Gradil bi lahko, a na luni težko
Nič, vedno večja se zdi
In vsak moj je korak daleč, neznan
Brez milijonov grem spat
A vseeno bogat, ko pesmi dajem pečat